[ Pobierz całość w formacie PDF ]

�e bi se naknadno pojasnila, bom �e poro�al, in sicer
pismeno. Ustno se ne izpla�a, je stvar preneumna. �e se
pa napi0 e in potem natisne, pa 0 e izgleda po ne�em.
[ Slovenski narod, 17. julija 1923 ]
68
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
Triglavski vrh
astran triglavskega vrha se je na0 a javnost zadnje
Zdni razburjala vse premalo. Na�elnik gostilni�arske
zadruge je ogor�en  rekel je, ne za klavrn liter se ni ve�
popilo nego obi�ajno. Potrdil je gospod policijski ofici-
al Macamuli, pijancev so toliko aretirali kakor druge
dni. Prijatelj Pepe, ki pomaga pisati vsakdanje javno
mnenje, je dejal, ako bi bili Slovenci resni�ni rodoljubi,
kakr0 nih je treba, da so, vsa Slovenija bi morala biti v
teh usodnih dneh ena sama kompaktna pijanost, rjo-
ve�a do neba. Kajti v tem smo si bili edini, da se mera
slehernega rodoljubnega razburjenja, sleherne rodo-
ljubne ogor�enosti razodeva v nas Slovencih po koli�i-
ni zau�ite pija�e, ta pojav je globoko utemeljen v sloven-
ski du0 i. To pot pa se ni na0 a javnost mla�na prav ni�
odlikovala  triglavski dogodek je 0 el skoraj neopa�eno
mimo slovenske �eje. To pa je 0 kandal!
Triglavski vrh mi ni neznan. Bil sem v Vratih, v Alja-
�evem domu koj pri tleh na levo, tam sem poslu0 al mla-
dega suhega dedca v kratkih irhastih hla�ah, ta je bil
zgoraj na triglavskem vrhu in je pravil o njem. Stokal je,
kako ga bole bedra in kazal je razpraskana kolena in po-
69
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
lagoma je pri0 lo na dan: ta irhasti dedec je bila prav-
zaprav dama ne�nega spola z Bleda v li�nem turistov-
skem kroju in brez dote. Dosti ve� ni povedala, odtod
poznam triglavski vrh, in ako drugi niso razburjeni, jaz
sem razburjen, in to jako in navzlic neznosni draginji.
Zgodilo se je; nenaklojena sosedna sila se je z grabe�-
ljivo roko dotaknila imenovanega vrha! Jaz sem soglas-
nega mnenja, da tega ne smemo pripustiti pod nobenim
pogojem in brez ozira na stro0 ke in trud.
Gre za jako visoko re�, za najvi0 jo, kar jih imamo nad
morsko gladino. In bi moral v tem zgodovinskem hipu
utihniti vsak sleherni notranji prepir, pa naj se ti�e ta
prepir novih uli�nih napisov ali Krekovega spomenika
ali ka�e v beograjskem pivu. Vse o�i bi nam morale biti
v usode polnih teh dneh obrnjene edino le tja gor v ono
pe�ino in ne bi smeli olep0 ati in ne bi smeli odnehati,
ampak bi morali dan za dnem ob enajstih zve�er do treh
zjutraj tako po kr�mah in kavarnah kakor po ulicah in
trgih neprestano in na ves glas zahtevati, da kdorkoli
kakorkoli ukrene karkoli.
Slovenci nimamo svoje plemenske posebnosti. Kjer je
sonce, je seveda senca tudi  zakon narave je tak! Ali je
kolikor toliko pretirano in je kleveta, da nas Slovencev
ni drugega nego grlo in goflja. Imeli smo priliko in smo
�e dokazali, da imamo noge tudi vztrajne in brze, pa
70
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
imamo tudi �epe, globoke, 0 iroko odprte, le v�asih so
zapeti.
In mislim, da takisto zastran misli nismo �isto brez.
Nego imamo misli, in bi za zgled najprej izrazil to misel
in je tudi gospod na�elnik gostilni�arske zadruge dejal,
da v tako napetih �asih, kakr0 ni so sedaj, policijska ura
sploh ni umestna in da zahteva narodni blagor, da se
takoj ukine in da se z njo vred ukine tudi paragraf za-
stran no�nega miru.
Moje rodoljubje je jako ogor�eno in mislim tudi 0 e, da
je treba, da se vesoljno narodno pleskarstvo brez okle-
vanja takoj pozove na krov. �im se obistini, da je nena-
klonjeni sosed z brezbo�no roko oskrunil triglavski vrh
s svojimi barvami, �e tisti hip mora tudi na0 e pleskarst-
vo udariti na plan z nabru0 enimi �opi�i in jih bridko
zavihteti zmagoslavno nad na0 im vrhom, da se zopet
zable0 �i v starem sijaju in se ne bi smelo tvrdo, neiz-
prosno mo� jeklen umakniti do zadnje srage firne�a.
Jako sem razburjen in navzlic iskrenemu prizadeva-
nju ni nikakega upanja, da si razburjenje ugasim, pre-
pi�la je valuta, iz�rpan je kredit  to naj slavno ured-
ni0 tvo primerno uva�uje. Pa vpra0 am: ali vesoljna Slove-
nija res ne zmore par zanesljivo podkovanih gorskih
�evljev v irhovini, da bi stvari naredili konec, stopili gor
in bi tisti nesre�ni vrh kratkomalo pobasali v svoje nah-
rbtnike in ga prinesli dol. In bi vrh spravili v arhiv
71
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
Glavne kontrole, tam bo na varnem, odtod ga ne dobi
�iva du0 a ve� venkaj ne v izvirniku ne v prepisu, za vse
veke bo umaknjen sleherni nadlegi.
Da bo potem mir! Miru smo potrebni! Vsaj meni raz-
burjenje 0 koduje, sno�i sem �e videl po stenah mi0 i  to
ni dobro!
[ Slovenski narod, 17. avgusta 1923 ]
72
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
O jugoslovanski du0 i
oj prijatelj Pepe je bil �isto dober de�ko, imel je
Mtrdna na�ela in vse, pa je za0 el v lahkomiselne
kroge s frizuro in modernimi vidiki, izpodjedli so mu
na�ela in je potem postal novinar  zdaj ga skoro ve� ne
poznam, tak0 en je.
Ima �eno, po0 tena mu je dru�ica, var�na gospodinja,
skrbna mati, skratka, angel bi lahko bila s predpasni-
kom. On pa v svoji razbrzdanosti pisari stra0 ne bele�ke
o 0 imi �evljih, o kopalnih oblekah in takih ne�imrnostih
in 0 e �eno je zmedel, da v�asih katero zine o prosti lju-
bezni, pa ji spred manjkajo 0 tirje zobje  to ni lepo!
Najhuj0 e je to: resnici se je �isto odvadil, resnica mu
ne pride ve� z jezika. Le takrat jo 0 e pove, kadar se zmo-
ti. Pa ko se je zavedel zmote, hitro resnico prekli�e 
temu se pravi demanti.
Druga�e ga imam rad, vkupe sva hodila v 0 olo, v pre-
pisovanju je bil �e takrat mojster. Smili se mi njegova
du0 a in sem mu zadnji� povedal svoje misli, tako in
tako, in ali se ne boji Boga  naj zopet krene na pot res-
nicoljubja in iskrenosti.
73
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
Pa se mi je zasmejal, da mu je 0 �ipalnik sko�il z nosa,
in me je vpra0 al, kako dolgo �e spim s ku�mo �ez u0 esa,
da sem prespal nezasli0 ani napredek na0 ega novinar-
stva, ki se mu je prvemu razodela skupna jugoslovanska
du0 a, iz globine te du0 e je novinarstvo ubralo nove sme-
ri. Potem je rekel, da ima nujnih poslov pri vladi in se je
jadrno poslovil kar brez slovesa. Pa se bojimo, tudi to
pot ni povedal resnice, kajti je krenil naravnost v gostil-
no, vlada pa je ta�as sedela v kavarni in igrala tarok �z
�idom�.
Kaj je menil z jugoslovansko du0 o, ne vem. To mi
mora drugi� razlo�iti bolj natanko.
Ali kar sem zapazil globoko v svojo �alost, je to, da
niso drugi novinarji ni� bolj0 i, nego je Pepe  ta stvar je
bila v�asih druga�na  in 0 e potuho dajejo drug druge-
mu.
�iva du0 a jim ne �eli ni� hudega, pa so 0 li te dni in so
raztrobili na vse plati sveta, da je gospod Pa0 i� z letalom
pobegnil iz Beograda preko Drave v inozemstvo. Veli-
kansko razburjenje! Hola! Pa se je Pepe oglasil v svojem
listu. To ni res, gospod Pa0 i� ni pobegnil v inozemstvo,
gospod Pa0 i� je bil ravno tisti dan v Ljubljani in njego-
va brada tudi in ni imel s sabo ne za noht kak0 nega le-
tala  na to da je pripravljen pri tej pri�i se pridu0 iti. In [ Pobierz całość w formacie PDF ]