[ Pobierz całość w formacie PDF ]
e bi se naknadno pojasnila, bom e poroal, in sicer
pismeno. Ustno se ne izplaa, je stvar preneumna. e se
pa napi0 e in potem natisne, pa 0 e izgleda po neem.
[ Slovenski narod, 17. julija 1923 ]
68
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
Triglavski vrh
astran triglavskega vrha se je na0 a javnost zadnje
Zdni razburjala vse premalo. Naelnik gostilniarske
zadruge je ogoren rekel je, ne za klavrn liter se ni ve
popilo nego obiajno. Potrdil je gospod policijski ofici-
al Macamuli, pijancev so toliko aretirali kakor druge
dni. Prijatelj Pepe, ki pomaga pisati vsakdanje javno
mnenje, je dejal, ako bi bili Slovenci resnini rodoljubi,
kakr0 nih je treba, da so, vsa Slovenija bi morala biti v
teh usodnih dneh ena sama kompaktna pijanost, rjo-
vea do neba. Kajti v tem smo si bili edini, da se mera
slehernega rodoljubnega razburjenja, sleherne rodo-
ljubne ogorenosti razodeva v nas Slovencih po kolii-
ni zauite pijae, ta pojav je globoko utemeljen v sloven-
ski du0 i. To pot pa se ni na0 a javnost mlana prav ni
odlikovala triglavski dogodek je 0 el skoraj neopaeno
mimo slovenske eje. To pa je 0 kandal!
Triglavski vrh mi ni neznan. Bil sem v Vratih, v Alja-
evem domu koj pri tleh na levo, tam sem poslu0 al mla-
dega suhega dedca v kratkih irhastih hlaah, ta je bil
zgoraj na triglavskem vrhu in je pravil o njem. Stokal je,
kako ga bole bedra in kazal je razpraskana kolena in po-
69
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
lagoma je pri0 lo na dan: ta irhasti dedec je bila prav-
zaprav dama nenega spola z Bleda v linem turistov-
skem kroju in brez dote. Dosti ve ni povedala, odtod
poznam triglavski vrh, in ako drugi niso razburjeni, jaz
sem razburjen, in to jako in navzlic neznosni draginji.
Zgodilo se je; nenaklojena sosedna sila se je z grabe-
ljivo roko dotaknila imenovanega vrha! Jaz sem soglas-
nega mnenja, da tega ne smemo pripustiti pod nobenim
pogojem in brez ozira na stro0 ke in trud.
Gre za jako visoko re, za najvi0 jo, kar jih imamo nad
morsko gladino. In bi moral v tem zgodovinskem hipu
utihniti vsak sleherni notranji prepir, pa naj se tie ta
prepir novih ulinih napisov ali Krekovega spomenika
ali kae v beograjskem pivu. Vse oi bi nam morale biti
v usode polnih teh dneh obrnjene edino le tja gor v ono
peino in ne bi smeli olep0 ati in ne bi smeli odnehati,
ampak bi morali dan za dnem ob enajstih zveer do treh
zjutraj tako po krmah in kavarnah kakor po ulicah in
trgih neprestano in na ves glas zahtevati, da kdorkoli
kakorkoli ukrene karkoli.
Slovenci nimamo svoje plemenske posebnosti. Kjer je
sonce, je seveda senca tudi zakon narave je tak! Ali je
kolikor toliko pretirano in je kleveta, da nas Slovencev
ni drugega nego grlo in goflja. Imeli smo priliko in smo
e dokazali, da imamo noge tudi vztrajne in brze, pa
70
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
imamo tudi epe, globoke, 0 iroko odprte, le vasih so
zapeti.
In mislim, da takisto zastran misli nismo isto brez.
Nego imamo misli, in bi za zgled najprej izrazil to misel
in je tudi gospod naelnik gostilniarske zadruge dejal,
da v tako napetih asih, kakr0 ni so sedaj, policijska ura
sploh ni umestna in da zahteva narodni blagor, da se
takoj ukine in da se z njo vred ukine tudi paragraf za-
stran nonega miru.
Moje rodoljubje je jako ogoreno in mislim tudi 0 e, da
je treba, da se vesoljno narodno pleskarstvo brez okle-
vanja takoj pozove na krov. im se obistini, da je nena-
klonjeni sosed z brezbono roko oskrunil triglavski vrh
s svojimi barvami, e tisti hip mora tudi na0 e pleskarst-
vo udariti na plan z nabru0 enimi opii in jih bridko
zavihteti zmagoslavno nad na0 im vrhom, da se zopet
zable0 i v starem sijaju in se ne bi smelo tvrdo, neiz-
prosno mo jeklen umakniti do zadnje srage firnea.
Jako sem razburjen in navzlic iskrenemu prizadeva-
nju ni nikakega upanja, da si razburjenje ugasim, pre-
pila je valuta, izrpan je kredit to naj slavno ured-
ni0 tvo primerno uvauje. Pa vpra0 am: ali vesoljna Slove-
nija res ne zmore par zanesljivo podkovanih gorskih
evljev v irhovini, da bi stvari naredili konec, stopili gor
in bi tisti nesreni vrh kratkomalo pobasali v svoje nah-
rbtnike in ga prinesli dol. In bi vrh spravili v arhiv
71
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
Glavne kontrole, tam bo na varnem, odtod ga ne dobi
iva du0 a ve venkaj ne v izvirniku ne v prepisu, za vse
veke bo umaknjen sleherni nadlegi.
Da bo potem mir! Miru smo potrebni! Vsaj meni raz-
burjenje 0 koduje, snoi sem e videl po stenah mi0 i to
ni dobro!
[ Slovenski narod, 17. avgusta 1923 ]
72
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
O jugoslovanski du0 i
oj prijatelj Pepe je bil isto dober deko, imel je
Mtrdna naela in vse, pa je za0 el v lahkomiselne
kroge s frizuro in modernimi vidiki, izpodjedli so mu
naela in je potem postal novinar zdaj ga skoro ve ne
poznam, tak0 en je.
Ima eno, po0 tena mu je druica, varna gospodinja,
skrbna mati, skratka, angel bi lahko bila s predpasni-
kom. On pa v svoji razbrzdanosti pisari stra0 ne beleke
o 0 imi evljih, o kopalnih oblekah in takih neimrnostih
in 0 e eno je zmedel, da vasih katero zine o prosti lju-
bezni, pa ji spred manjkajo 0 tirje zobje to ni lepo!
Najhuj0 e je to: resnici se je isto odvadil, resnica mu
ne pride ve z jezika. Le takrat jo 0 e pove, kadar se zmo-
ti. Pa ko se je zavedel zmote, hitro resnico preklie
temu se pravi demanti.
Drugae ga imam rad, vkupe sva hodila v 0 olo, v pre-
pisovanju je bil e takrat mojster. Smili se mi njegova
du0 a in sem mu zadnji povedal svoje misli, tako in
tako, in ali se ne boji Boga naj zopet krene na pot res-
nicoljubja in iskrenosti.
73
RESNICI NA LJUBO
BESeDA
Pa se mi je zasmejal, da mu je 0 ipalnik skoil z nosa,
in me je vpra0 al, kako dolgo e spim s kumo ez u0 esa,
da sem prespal nezasli0 ani napredek na0 ega novinar-
stva, ki se mu je prvemu razodela skupna jugoslovanska
du0 a, iz globine te du0 e je novinarstvo ubralo nove sme-
ri. Potem je rekel, da ima nujnih poslov pri vladi in se je
jadrno poslovil kar brez slovesa. Pa se bojimo, tudi to
pot ni povedal resnice, kajti je krenil naravnost v gostil-
no, vlada pa je taas sedela v kavarni in igrala tarok z
idom.
Kaj je menil z jugoslovansko du0 o, ne vem. To mi
mora drugi razloiti bolj natanko.
Ali kar sem zapazil globoko v svojo alost, je to, da
niso drugi novinarji ni bolj0 i, nego je Pepe ta stvar je
bila vasih drugana in 0 e potuho dajejo drug druge-
mu.
iva du0 a jim ne eli ni hudega, pa so 0 li te dni in so
raztrobili na vse plati sveta, da je gospod Pa0 i z letalom
pobegnil iz Beograda preko Drave v inozemstvo. Veli-
kansko razburjenje! Hola! Pa se je Pepe oglasil v svojem
listu. To ni res, gospod Pa0 i ni pobegnil v inozemstvo,
gospod Pa0 i je bil ravno tisti dan v Ljubljani in njego-
va brada tudi in ni imel s sabo ne za noht kak0 nega le-
tala na to da je pripravljen pri tej prii se pridu0 iti. In
[ Pobierz całość w formacie PDF ]